Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MiranR

Gospd Vlado Maksimovič je pripravil zelo kvalitetno pobudo, do potankosti podkrepljeno z ustreznimi členi iz ustreznih aktov.
Tako enostavno in strokovno napisano, da lahko večino predlogov ustrezni organi na občini enostavno prepišejo! Računamo na to, da bodo to v najkrajšem možnem času preučili in sprejeli ustrezne sklepe.

POBUDA ORGANOM OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Spoštovani!

Zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje je naš skupni dosežek in prispevek k ohranjanju zdravega okolja. Gradnja kanalizacije je pozitivno spremenila tudi videz in urejenost naših krajev.
Naše splošno zadovoljstvo pa so skalili občinski odloki, ki urejajo področje komunalnega prispevka ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in odnos lokalne oblasti do nastalih problemov v zvezi s tem.
Predvsem zaradi komunikacijskih šumov med občani in občinsko upravo se je pri občanih ustvarilo prepričanje, da so navedeni občinski akti obogatitveno naravnani.
Naš vzrok nezadovoljstva izvira predvsem iz netransparentnosti določitve višine komunalnega prispevka in tehnični neizvedljivosti direktnega priklopa nekaterih objektov na sekundarno kanalizacijsko omrežje ter s tem tolmačenja pojmov in lastništva javne in interne kanalizacije.
Namen mojega pisanja je opozoriti na odprte skupnostne probleme in sočasno po posameznih izpostavljenih vprašanjih predlagati ustrezne zakonske in za skupnost oz. občane pravične rešitve.
I.
1) V 6. in 7. členu Odloka o programu in opremljanju stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž na Dravskem polju, ki ga je občinski svet sprejel na 3. izredni seji dne 20.10.2015 so določeni skupni in obračunski stroški javne kanalizacije na obračunskem območju in obračunski stroški preračunani na enoto mere. Nedvomno navedeni podatki (vrednosti) odločilno vplivajo na izračun komunalnega prispevka in posledično na nezadovoljstvo lastnikov objektov oziroma občanov, zato bi morale biti vrednosti v določbah 6. in 7. člena dotičnega odloka, v izogib kakršnegakoli dvoma in ustvarjanja ter razširjanja napačnih razlag, nedvoumno specificirane in transparentno prezentirane.
Podatki skupnih (14.961.706,00 €) in obračunskih (4.712.937,00 €) stroškov javne kanalizacije na obračunskem območju in vrednosti obračunskih stroškov preračunani na enoto mere (Cp(i) – 2,03 € in Ct(i) – 5,93 €) zahtevajo podrobnejši opis in vrednostno specifikacijo za lažje razumevanje in razlago relativno visokih zneskov komunalnega prispevka, katerega plačilo in priklop na kanalizacijsko omrežje je obvezno za lastnike objektov na obračunskem območju. Gradnja komunalne opreme se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naši občini sta (cca 90 %) financirala EU – kohezijski sklad in državni proračun. K temu je potrebno, kot skupne stroške, prišteti še zbrana sredstva iz namenskega samoprispevka krajanov v KS Miklavž in druge vire, ki ne spadajo v obračunske stroške. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je občina v letu 2005 pri Eko skladu za izgradnjo kanalizacije v Miklavžu najela dolgoročno posojilo (15 let) v višini 388.082,00 € z letno anuiteto vračila 26.765,00 €. V letu 2015 je bilo za kanalizacijsko omrežje najeto dolgoročno posojilo (5 let) pri Banki Koper v višini 460.000,00 € z letno anuiteto vračila 84.333,00 €.
Po določilu 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, občina lahko gradi komunalno opremo, ki je določena v prostorskem aktu, tudi brez programa opremljanja, če po vrednosti letno ne presega pet odstotkov sredstev, ki jih je občina v preteklem letu vložila v komunalno opremo. Pri tem je za lastnike objektov oziroma občane pomembno dejstvo, da za to komunalno opremo občina ne more zaračunati komunalnega prispevka. Zato je bistveno in korektno, da smo lastniki objektov oz. zavezanci, pred postopkom odmere komunalnega prispevka pregledno seznanjeni s skupnimi in obračunskimi stroški izgradnje komunalne opreme.
Iz odgovora Vlade Republike Slovenije št. 00202-11/2014/10, na vprašanje v zvezi z izračunom komunalnega prispevka v primeru, ko se gradnja komunalne opreme financira iz evropskih sredstev, sprejetega na 67. redni seji dne 24.7.2014, jasno izhaja, da skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne komunalne opreme na obračunskem območju. Skupni stroški se financirajo iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Občina določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom. Ta delež predstavlja obračunske stroške. V primeru, da je občina za investicijo pridobila evropska sredstva, ta sredstva predstavljajo druge vire financiranja. Ker je komunalni prispevek namenski vir financiranja komunalne opreme, je občina dolžna druge vire financiranja odšteti od skupnih stroškov in tako ustrezno določiti obračunske stroške. Na višino komunalnega prispevka posledično vpliva vrednost komunalne opreme (skupni stroški), ki se zmanjšajo za sredstva pridobljena iz državnega proračuna, sredstva vložena iz občinskega proračuna in druga sredstva, ki jih je pridobila občina za gradnjo komunalne opreme, med katera sodijo evropska sredstva, sredstva zbrana s samoprispevki itd. Na višino komunalnega prispevka za posameznega zavezanca pa, poleg višine obračunskih stroškov, vpliva še velikost stavbnega zemljišča in neto tlorisna površina objekta.
Enakost državljanov, ki jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije, se v postopkih odmere komunalnega prispevka, zagotavlja s spoštovanjem in izvajanjem določil Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in podzakonskih predpisov, ki urejajo področje komunalnega opremljanja.
Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1561/2012 z dne 21.2.2013, ki potrdi, da samoprispevek ne sodi v obračunske stroške, je pritrdila toženi občini, da tožnica, kljub plačanemu samoprispevku, ni upravičena do oprostitve komunalnega prispevka, ker plačani samoprispevek oziroma tožničini plačani stroški niso bili upoštevani med obračunskimi stroški, ki so podlaga za komunalni prispevek. Navedena sodba postavi pod vprašaj tudi verodostojnost oziroma zakonitost sedaj veljavnega Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju, in sicer njegov 18. člen v katerem je med drugim določeno, da so plačila prispevka oproščeni občani, ki so bili zavezanci za plačilo samoprispevka za izgradnjo kanalizacije in so v celoti poravnali svoje obveznosti. Občinski akti morajo imeti podlago v ustavi in zakonih, takšna formulacija 18. člena predmetnega Odloka, pa izkazuje njegovo neskladnost z zakonom.
Ker sredstva samoprispevka ne sodijo v obračunske stroške, lahko zavezanci, ki se jim odmerja komunalni prispevek po uradni dolžnosti zaradi priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, za znižanje odmerjenega komunalnega prispevka, uveljavljajo krajevni samoprispevek, ki so ga plačevali v ta namen. Vendar to je možno pod pogojem, kot so to nekatere občine v svojih odlokih določile, in sicer:
- da investitor dokaže, da je krajevni samoprispevek plačeval v območju, kjer se nahaja objekt, za katerega se komunalni prispevek odmerja,
- da investitor dokaže, da je krajevni samoprispevek plačeval za komunalno opremo, za katero se odmerja komunalni prispevek,
- da je iz uradnih evidenc občine in krajevne skupnosti razvidno, kolikšen delež samoprispevka se je plačeval za posamezno komunalno opremo,
- da investitor priloži k vlogi za odmero komunalnega prispevka potrdila o plačanem krajevnem samoprispevku s strani delodajalca ali iz dohodninske odločbe,
- znižanje skupnega zneska komunalnega prispevka lahko uveljavljajo vsi, ki so plačevali samoprispevek in ki imajo na objektu, ki je predmet odmere komunalnega prispevka, prijavljeno stalno prebivališče.
Ker je bila, kot že navedeno, glavnina stroškov kanalizacijskega omrežja financirana iz EU in državnega proračuna ter drugih donacij se poraja upravičen dvom o pravičnosti in korektnosti tako visokega komunalnega prispevka. Težko se je znebiti občutka, da ima občina, ko se sklicuje na zakon, namen pokritje glavnine obračunskih stroškov javne kanalizacije prevaliti v breme občanov. Ta isti zakon (ZPNačrt), na katerega se sklicuje, pa daje občini proste roke, da lahko sama določi delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka. Tako je odločilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. P-18/09-6, zlasti v tč. 4 in 5, z dne 17.9.2009, katerih razlago, zaradi boljšega razumevanja v nadaljevanju v celoti povzemam:
»V pristojnosti občin je, da zagotavljajo komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na svojem teritorialnem območju. V ta namen sprejemajo pravne podlage za odmero komunalnega prispevka ter vodijo postopek njegove odmere. Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08-ZVO-1B – v nadaljevanju ZPNačrt) v 79. členu določa, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec ali zavezanka (investitor oziroma lastnik objekta) plača občini. Sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, so strogo namenski prihodek občinskega proračuna, saj jih občina, skladno z drugim odstavkom 84. člena ZPNačrt, lahko porablja le za namen gradnje komunalne opreme, skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. Opremljanje stavbnih zemljišč se v občini izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga sprejme občinski svet z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun (74. in prvi odstavek 84. člena ZPNačrt). Z njim se določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka (prvi odstavek 75. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek je tako dajatev, s katero občine pridobivajo namenska proračunska sredstva za gradnjo lokalne komunalne infrastrukture, in je kot tak vir financiranja občin. Ta dajatev pomeni investitorjevo plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec plača na podlagi upravne odmerne odločbe, ki jo izda pristojni organ občinske uprave. Knjigovodske evidence o odmeri obveznosti iz naslova komunalnega prispevka vodi občina. Člen 83. ZPNačrt, ki ureja oprostitev plačila komunalnega prispevka, v tretjem odstavku določa, da lahko občina predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za gradnjo vseh ali posameznih vrst stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb. Navedena določba daje občinam zakonsko podlago, da same odločajo o tem, ali se bodo odrekle delu namenskih proračunskih sredstev, ki jih morajo v takem primeru (v enaki višini) nadomestiti z nenamenskimi prihodki občinskega proračuna. Četrti odstavek 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07 – v nadaljevanju Pravilnik) občinam tudi omogoča, da v okviru podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka določijo možnost obročnega odplačevanja komunalnega prispevka. Iz vsebine navedenih določb ZPNačrt in Pravilnika tako izhaja, da je občinam prepuščeno, da same določijo podlage za odmero komunalnega prispevka, da vodijo odmerne postopke in da odločajo o tem, ali se bodo odrekle delu namenskih proračunskih sredstev v breme svojega proračuna.«
Izostanek natančne specifikacije in transparentne prezentacije skupnih in obračunskih stroškov javne kanalizacije na skupnem obračunskem območju naše občine je zagotovo eden od razlogov, ki vsiljuje dvome in povzroča nezadovoljstvo občanov in lastnikov objektov, ki se morajo po plačilu komunalnega prispevka priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Zato je smiselno in pravilno, da občina izpostavljena skupnostna vprašanja rešuje združno z občani in v skupnostnem interesu ter sledi spodaj podanemu predlogu.
Predlog 1:
a) da se opravi revizija in izdela natančna specifikacija skupnih in obračunskih stroškov že izgrajene in v uporabo predane komunalne opreme, ki postane obvezna priloga predmetnega odloka ter da se na novo določi realni procentualni delež obračunskih stroškov, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka;
b) da se opravi popravek in uskladitev z zakonom Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju, zlasti njegovega 18. člena.

2) Tudi pojma, kaj je javna in kaj interna kanalizacija je potrebno razlagati širše. Dolžnost občine je, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme in uporabnikom nemoteno dostopen priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Obveznost vseh investitorjev oziroma lastnikov objektov, pa je opraviti priključitev objektov na zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Gre za zakonsko dolžnost občine oziroma upravljalca javne kanalizacije in občanov oziroma lastnikov objektov. Ker je šlo v našem kraju za novogradnjo javne kanalizacije je bila zakonska dolžnost občine, da vsem uporabnikov zagotovi prosto dostopen način priključitve. Ker je to zdaj za vse neizvedljivo je dolžnostno korektno, da občina svojo zagrešeno in zamolčano tehnično napako tudi odpravi. Občina mora pri svojem poslovanju spoštovati ustavo in zakone in delovati izključno v skupno korist vseh svojih občanov. To so dejstva, ki so v morebitnem pravdanju evidentna in bodo zagotovo v korist prizadetih občanov. Vendar to nikakor ne sme biti način ravnanja in reševanja skupnostnih težav in zapletov, ker bi to bilo v popolnem nasprotju s temeljnim ciljem in smislom lokalne samouprave (skupno zaznavanje in zagotavljanje skupnostnih interesov in potreb).
Kolikor se občina ogradi od tega problema in mu ne stopi naproti z namenom njegove omilitve oziroma dokončne odprave s tem zavestno določeno število svojih občanov spravi v neenakopraven položaj, kar je ustavno pravno možno tolmačiti tudi kot kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na utemeljeno verjetnost neenakopravne obravnave občanov opozarja tudi dejstvo, da je občina v določenih primerih v naselju Miklavž šla naproti tovrstnim problemom in črpalke interne kanalizacije prevzela v upravljanje oziroma pod okrilje javne kanalizacije. Takšno obliko tehnične rešitve, da so prečrpališča iz internih kanalizacij v lasti javne kanalizacije, kot je bilo izpostavljeno na zboru občanov v Skokah, prakticirajo tudi druge občine, kar je ustavnopravno korektno in edino pravilno.
Predlog 2:
a) da se opravi popravek Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju, in sicer glede pojmov javne in interne kanalizacije;
b) da se omogoči vsem občanom direktna (odprava nivojskih ovir) priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s tem odpravi neenakopraven položaj oziroma kršitev Ustave.

3) Tudi zaplete o nujnih poteh (priklop preko sosedovega zemljišča), ki jih v 91. členu smiselno ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ), je korektno, da jih rešuje občina, kot investitor izgradnje javne kanalizacije. Kot izhaja iz določil 19. in 20. člena Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju je pri gradnji novega kanalizacijskega omrežja uporabnik zemljišča upravičen do odškodnine in vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje ter da sme obvezni del priključka (od roba parcele do priključitve na javno kanalizacijsko omrežje) izvesti upravljalec javne kanalizacije v soglasju z lastnikom. Določbe navedenega odloka smiselno potrjujejo dolžnost občine, da javno kanalizacijsko omrežje pripelje do roba parcele lastnika objekta oziroma uporabnika javne kanalizacije.
Predlog 3:
- da občina, kot investitor, sama poskrbi za nujne poti in komunalno opremo zgradi do roba parcele slehernega lastnika objektov, ki se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

4) Prav tako je potrebno rešiti, na zboru občanov izpostavljeno, vprašanje tlorisa kletne etaže in upoštevanja le tega pri izračunu komunalnega prispevka z ozirom na dejstvo, da se ni možno iz kleti direktno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
Predlog 4:
- da za objekte, katerih neto tlorisno površino tvori tudi kletna etaža, se izračun komunalnega prispevka določi po četrtem ali šestem odstavku 5. člena Odloka o komunalnem prispevku v občini Miklavž na Dravskem polju (kaj je ugodneje za zavezanca).

Kot je v zgoraj navedeni odločbi posebej poudarilo ustavno sodišče, imajo občine po Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) možnost, da same določijo podlage za odmero komunalnega prispevka, da vodijo odmerne postopke in da odločajo, ali se bodo in v kolikšnem obsegu odrekle delu namenskih proračunskih sredstev oziroma delu komunalnega prispevka. Zato so na potezi pristojni organi občine, da o tej problematiki in upravičenemu nezadovoljstvu svojih občanov in volivcev, ponovno opravijo temeljito razpravo in poskušajo skupnostne interese in potrebe pravično urediti. Vsi se verjetno strinjamo, da so zelo različni stroški enakega priklopa na javno kanalizacijo po posameznem zavezancu neživljenjski in nepravični, kar pa je posledica upoštevanja velikosti parcele in neto tlorisne površine objekta pri odmeri komunalnega prispevka. Ta nepravičnost izhaja iz predmetnega zakona (ZPNačrt), katerega sprejetje v državnem zboru po sistemu glasovalnega stroja vsakokratne koalicije je bilo očitno v interesu posameznih lobijev (takrat zelo verjetno županskega lobija) in nikakor ne v interesu ljudi, ki so poslancem dali mandat, da odločajo v njihovem imenu za skupnostne interese. Kot smo ugotovili ima občina po veljavnem zakonu možnost odpraviti izkazano nelogičnost in nepravičnost in sicer na način, ki sledi v spodnjem predlogu. Z njegovo usvojitvijo bi dosegli kompromisno pravično enotno višino komunalnega prispevka v skupno zadovoljstvo občine in njenih občanov (volk sit in koza cela).
Predlog 4/a:
- da se pri odmeri komunalnega prispevka vsem zavezancem enotno upoštevajo določbe petega odstavka 4. člena in šestega odstavka 5. člena Odloka o komunalnem prispevku v občini Miklavž na Dravskem polju.

5) V praksi so pri odmernih postopkih zaznani primeri (odločba št. 35111-0043/2015), da se od občanov v postopku odmere komunalnega prispevka, zahteva gradbena ali druga dokumentacija, kar pa ni v skladu z določili 7. odstavka 79. člena ZPNačrt, ker ta postopek pristojni občinski organ vodi po uradni dolžnosti (o tem tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 52/2013 z dne 19.2.2014). Tudi plačilo Nigradu, komunalno podjetje d.d. (račun št. 136208 v znesku 25,00 €) za pregled izvedbe kanalizacijskega priključka je nekorektno in neupravičeno, glede na dejstvo, da je Nigrad s strani občine določen kot upravljalec občinske javne kanalizacije. Zato je navedeno potrebno tolmačiti kot skupno občinsko soglasje za priključitev na javno kanalizacijo, s plačilom komunalnega prispevka pa je zavezancu zagotovljena priključitev brez plačila nadaljnjih stroškov v obliki »dodatne« priključnine (o tem tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 57/2014 z dne 27.2.2014).
Predlog 5:
- da se pri odmernih postopkih občanom ne nalaga nepotrebnih obveznostih in dodanih stroškov.

II.
Drži dejstvo, da je zgrajena javna kanalizacija naš zgodovinski projekt in velik dosežek pri ohranjanju zdravega življenjskega prostora, vendar drži tudi dejstvo, da občina ni bila dovolj pripravljena na ta zahtevni gradbeni projekt. Ni moj namen, da bi zdaj obujal vse naše težave, ki smo jih tudi zaradi slabe organizacije dela morali krajani pretrpeti, vendar bi bilo prav in korektno, da tudi občina prizna izkazane svoje napake in jih dolžnostno prične odpravljati.
Dne 14.4.2015 sem na Svet KS Skoke naslovil dopis, ki ga v nadaljevanju ponavljam, da se zaščiti ustavno varovane pravice občanov, vendar nisem zasledil, da bi bilo to vprašanje na kateremkoli svetu obravnavano. Formalnopravno bi bilo možno zadevo še popraviti.
»Ker smo krajani Skok zaradi izgradnje kanalizacije že več mesecev izpostavljeni nezdravemu življenjskemu okolju in ker so nam bile s tem evidentno kršene osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS) predlagam, da Svet KS Skoke naslovi zahtevo na Občino Miklavž, da pooblasti pravnega svetovalca in da kot investitor projekta sproži postopek in zahtevo (po potrebi tudi spor) do izvajalca gradbenih del po primerni odškodnini, "katere del se lahko uporabi, kot poplačilo stroškov priklopa na kanalizacijo oz. komunalnega prispevka".
Naš primer spada med tiste, v katerih je sodna praksa že priznala tovrstno odškodnino (sodba Višjega sodišča v Ljubljani Cp 3518/2010 z dne 3.3.2011).

Odgovornost za škodo izhaja iz 32. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa: "Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti."

Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo izhaja iz 33. člena citiranega zakona, ki določa:
"(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 41.000 eurov."
Iz navedene sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 567/2008, sodbo II Ips 940/2007, pa tudi sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 2989/2005), je možno z gotovostjo zaključiti, da so bile tudi nam krajanom Skok, evidentno kršene osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja določene v 72. členu Ustave RS, zato je naša zahteva, do povrnitve škode korektna in upravičena.«

Poleg že navedenih skupnostnih problemov, katerih odprava je v dolžnostni pristojnosti občine, bom v nadaljevanju izpostavil tudi tiste, ki jih je možno relativno hitro in brez večjih stroškov odpraviti, njihova odprava pa je pomembna zaradi splošne varnosti občanov.
6) V Uskoški ulici (od Doma krajanov v smeri Rogoze, predvsem pri hiši 74 in 82) so na cestišču drogovi ulične razsvetljave, ki otežujejo srečevanja vozil in kljub omejeni hitrosti, na tem delu cestišča, predstavljajo realno nevarnost, da pride do nesreče (čelno trčenje v trdo oviro že pri nizkih hitrostih povzroča hude poškodbe in nevarnost za življenje ljudi). Upoštevajoč načelo sorazmernosti in obstoj realne nevarnosti, da pride do ogrožanja zdravja in življenja ljudi je nedvomno manjše zlo, da jih (če jih nikakor ni možno prestaviti za ograjo) tam sploh ni.
7) Ker ni možnosti, da se zagotovijo pločniki za pešce, se je izvedena rešitev s talno neprekinjeno črto in oznako pešca v Uskoški ulici izkazala za primerno in s strani občanov pozitivno sprejeto. V letu 2013, ko smo prvič izpostavili problem varnosti pešcev, predvsem otrok in starejših, sta bili problematizirani tudi Holcerjeva in Sadjarska ulica (veliko predšolskih in osnovnošolskih otrok in dijakov ter starejših krajanov je dnevno prisotnih na teh dveh ulicah v smeri avtobusnega postajališča in nazaj) vendar sta bili pri talnem in vertikalnem prometnem označevanju iz neznanega razloga spregledani. Na navedenem območju so že bile prometne nesreče (silovito trčenje in podrtje električnega droga) zato je primerjava stroškov barve za talno oznako pločnika z grozečo realno naravnostjo, kateri so izpostavljeni pešci, predvsem otroki, brezpredmetna in zahteva takojšnjo ureditev.
Cool

V nadaljevanju želim opozoriti, da bi morala občina slogan »občina za ljudi« v praksi tudi izvajati. Tudi v naši občini so občani (starejši, mlajši, študentje in dijaki…), ki so v krajših ali daljših časovnih obdobjih v socialni stiski. Na njih sem pomislil, ko sem v odloku proračuna zaznal podatek, da občina za izdajo šestih številk občinskega glasila letno porabi 21.900,00 €, od tega za raznašanje plača Pošti Slovenije okoli 4.000,00 €. Na vprašanje, ali ni bolj pravično in primerno, da znesek 4.000,00 € dobi štiri ali pet naših občanov, ki bi šestkrat letno raznosili občinsko glasilo od vrat do vrat v svojih krajih kjer prebivajo, predlagam, da odgovorita župan in občinski svet.
9) Tudi nekateri drugi občinski proračunski izdatki oziroma podatki (občinsko glasilo 21.900 €, lokalna televizija 29.900 €, službena potovanja 9.800 €, avtorski honorarji 26.650 €, konference in simpoziji 3.500 €, pogodbe o delu 13.600 €, inveticije v KS 23.300 €, transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam 135.754 €, plače in izdatki zaposlenim na občini 566.750 € - delovna uspešnost, obseg dela in nadure 19.500 €), kličejo po spremembah naučene in utečene prakse trošenja skupnega denarja in uvajanja novih oblik ugotavljanja skupnostnih interesov in zagotavljanja skupnostnih potreb občanov, kar je temeljni smisel in cilj lokalne samouprave. Potrebno bi bilo opraviti anketo in analizo (periodično) skupnostnih interesov in potreb in k temu tudi prilagajati proračunske izdatke. Če občanom še vedno več pomeni npr. občinsko glasilo in lokalna televizija kot recimo nov zdravstveni dom za celovito zdravniško pomoč na enem mestu, ali nov gasilski dom, pa mladinski kulturni center, fitnes na prostem in letno kopališče, večnamenski objekt za potrebe vseh društev ipd, je to treba spoštovati, vendar, da je temu res tako, pa to mora izhajati iz ugotovljenih in občanom dostopnih neizpodbitnih dejstev. Z najemom dolgoročnega posojila npr. z 200.000 € letno anuiteto vračila in ob pomoči EU skladov in državnega proračuna ter drugih virov, je možno bistveno hitreje priti do novih objektov vitalnega značaja za lokalno skupnost in njeno prebivalstvo (proaktivni pristop in participatorni proračun). Realno izvedljive možnosti so dejstvo, problem je očitno le v akciji, ki ji rečemo proaktivnost in prioriteta.
Predlog 6:
- da v zvezi izpostavljenih vprašanj št. 6 – 9 občinski svet zadolži občinsko upravo, da takoj pristopi k obravnavi in reševanju le teh.

V zvezi s tem, na podlagi 39. in 45. člena Ustave RS in 11. člena Zakona o lokalni samoupravi ter 10. in 54. člena Statuta občine Miklavž na Dravskem polju, dajem pobudo, da o navedenih predlogih in izpostavljenih vprašanjih, v okviru svojih pravic in dolžnosti, razpravljajo vsi organi občine. Istočasno apeliram na pristojne, da se v izogib ustanavljanja civilnih iniciativ, pravdnim in revizijskim postopkom pristojnih nadzorstvenih organov in inštitucij, sprejmejo možne ustrezne zakonske in za občane pravične rešitve.

S spoštovanjem,
Miklavž na Dravskem polju, dne 03.02.2016
Vlado Maksimovič
Skoke, Sadjarska ulica 8/b

Vanga · Objavljeno: 09 Feb 2016 12:37 Naslov sporočila:

In potem vse tiho je bilo, ali se že kaj sliši oziroma dela na tem, da se spet zberemo in nam g.Župan posreduje nove informacije?

MiranR · Objavljeno: 09 Feb 2016 17:37 Naslov sporočila:

Župan je naredil zopet po svojem.
Ne, ni slišal, da bi se naj dobili čez 14 dni vsi skupaj, "tukaj v Dobrovcah".
Pripravil je srečanje na občini za nekater,e jutri v sredo. Za natančno uro ne vem. Jaz nisem dobil vabila. Moram poprosti gospo Katarino, da pove natančno, mogoče celo prilepi povabilo. Kdo je bil vabljen in po kakšenm ključu, ali so bili vabljeni krajani SKOK, ne vem.
Toliko zaenkrat.

Vanga · Objavljeno: 09 Feb 2016 18:00 Naslov sporočila:

Upam in želim, seveda če je mogoče, da se vabljeni ne bi udeleževali teh sestankov na katerih bi jim naj g. Župan svetoval kako in kaj bi za njih bilo najboljše.
Glede na zadnji zbor, sem mnenja da je vsaj po vesti g. Župan odgovoren podati odgovore im začet razjasnevat okoliščine gradnje, financiranje,rešitve...nam vsem skupaj in ne vabit ljudi individualno na sestanke.
Prosim predstavnike krajevnih skupnosti, da g. Župana ''pocukajo'' za rokav in ga spomnijo, da je bilo dogovorjeno da se spet zberemo Wink

MiranR · Objavljeno: 09 Feb 2016 18:27 Naslov sporočila:

Se strinjam v celoti z napisanim!
Žal naši predstavniki niso takšnega mnenja. Ravno danes me je klicala svetnica, ki mi je svetovala, da se naj udeležim tega srečanja.
Na kar sem ji odgovoril, prvič nisem vabljen, drugič to ni to, kar je bil dogovor krajanov. Dogovor in zahteva krajanov je bila, da pride župan, pred krajane! Vsaj tako sem jaz sliašal, sem sedel kar v drugi vrsti.
Prav tako ne vem, koga so vabili, se bojim, da ne vse, kot smo slišali, pojma nimajo koga vse so prizadeli s tem projektom.
Verjetno občina natančno ve, komu pošilja položnice za stavbna zemljišča!

Vanga · Objavljeno: 09 Feb 2016 19:05 Naslov sporočila:

MiranR

Pobudo je gospod Maksimovič dopolnil z dodatnimi argumenti, s katerimi je dodatno dokazal, kako so odgovorni zapostavili in prizadeli veliko krajanov.
Pobuda je prav tako kvalitetno in slogovno napisana, vendar jo tukaj lahko vidite samo v enostavni tekstovni obliki, ker žal forum ne dopušča, da bi bil viden originalni zapis.

Predlog 2:
a) da se opravi popravek Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju, in sicer da se njegove določbe 9., 10. in 11. člena uskladijo z odstavkoma 7. in 14. Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode;
b) da se omogoči vsem občanom neposredna (odprava nivojskih ovir) priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s tem odpravi neenakopraven položaj oziroma kršitev Ustave, in sicer tako, da se postopa po določbah 5., 6., 7. in 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Kot izhaja iz dikcij spodaj navedenih členov predmetne uredbe je dolžnost občine, da pod enakimi pogoji omogoči lastnikom in uporabnikom stavb odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
Število naših občanov oziroma lastnikov in uporabnikov objektov, ki jim trenutna zgrajena komunalna oprema ne omogoča, brez prečrpavanja, priključitve in odvoda odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ustreza dikcijam 3. in četrtega odstavka 7. člena predmetne uredbe, glede populacijskega ekvivalenta ljudi na kvadrantu enega hektarja in letne obremenitve zaradi dolžine hišnih priključkov, ki bi se lahko priključile na skupen kanal do nepretočne greznice oziroma prečrpališča v sekundarni kanalizacijski vod. Takšna rešitev je bila predlagana tudi na zboru občanov. Kot določa uredba, je zagotovitev navedene komunalne opreme v pristojnosti občine in se šteje za objekte javne kanalizacije. Občine ima pravno podlago (pristojnost) in dolžnost, da izpostavljeno zadevo uredi v skupnostno korist.
Pristojnost in dolžnost občine je evidentna, zato ni modro svojim občanom kratiti ustavno varovani pravici do čistega okolja in enake obravnave.
Osebno menim, da bo za našo lokalno skupnost bistveno ceneje, če izpostavljeni problem združno razrešimo na lokalnem nivoju, kot če bo moral biti institucionaliziran. Predlagam in stavim na našo modrost in kooperativnost ter temeljni smisel lokalne samouprave.
__________________________________________________________________________
5. člen
(javna kanalizacija)
Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
6. člen
(opremljenost z javno kanalizacijo)
(1) Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Območje površin, predvideno za širitev naselja, mora biti glede na predvideno velikost in gostoto poselitve, opremljeno z javno kanalizacijo pod enakimi pogoji, kakor območja poselitve iz prejšnjega odstavka pred začetkom uporabe stavb na teh območjih, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po uveljavitvi te uredbe.
(3) Investicijska dokumentacije za opremljanje območij iz prvega in drugega odstavka tega člena z javno kanalizacijo mora biti pripravljena v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo investicijske dokumentacije.
(4) Območja iz tega člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko je za javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
7. člen
(odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb)
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jo zagotavlja občina, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, malo čistilno napravo pa upravlja izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v nepretočno greznico, ki jo zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
14. člen
(interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne in obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave)

(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe štejejo za objekte javne kanalizacije.
_________________________________________________________________

Skoke, dne 11.2.2016
Vlado Maksimovič
Skoke, Sadjarska ulica 8/b

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli