 |
Pohvale in predlogi za popravilo kanalizacije
Tukaj se izmenjuejejo mnenja in izkušnje
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MiranR
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.10. 2015, 20:49
Prispevkov: 138
|
 Objavljeno: 11 Sep 2016 15:20 Naslov sporočila: POBUDA občinskim svetnicam in svetnikom |
 |
|
Gospod Maksimovič je pripravil pobudo našim zastopnikom v občini. Zelo dobro pripravljena argumentirana, podkrepljena z vsem potrebnim.
Sedaj pa res moram na prvo sejo občinskega sveta.
In še "pobuda":
Žal ni kvalitetno urejena, tako kot je original. Tekst je namreč "prilepljen", brez slogovnih ureditev.
Spoštovane svetnice in svetniki OBČINSKEGA SVETA Občine Miklavž na Dravskem polju,
Izhajajoč iz dejstva, da predstavljate najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine Vas obveščam o skupnostni problematiki, ki trenutno pesti občane naše lokalne skupnosti zaradi novozgrajenega kanalizacijskega omrežja. O razlogih, krivdi in odgovornosti za takšno stanje se ne želim opredeljevati (zdaj tudi ni čas za to), želim le opozoriti na določene pomanjkljivosti in predlagati določene rešitve.
Dne 1.6.2016 sem na to temo po elektronski pošti poslal pobudo organom občine Miklavž na Dravskem polju za obravnavo na 15. redni seji občinskega sveta. Kolikor mi je znano to se ni zgodilo, se pa je nek svetnik »pošalil« s pobudo in predlagal »strokoven« odgovor. Napovedanega »strokovnega« odgovora še nisem bil deležen, česar tudi ne želim problematizirati. Ali je takšno postopanje, na konstruktivne kritike in pobude občanov, v skladu z načeli lokalne samouprave, je najboljše, da sami ocenite.
O problemih novega kanalizacijskega omrežja ste verjetno že vse slišali in vas s posameznimi zgodbami ne bom obremenjeval.
Pri tovrstnih zahtevnih projektih so praviloma vedno takšni in drugačni problemi. To je za razumeti. Vendar pristop in način reševanja problematike zdaj ne kaže upanja, da bo ta velik skupnostni problem odpravljen hitro in učinkovito ter dolgoročno vzdržno. Če ob eskalaciji tovrstnih problemov ni ustrezne komunikacije s prebivalstvom (na to ste ob poplavah in drugih kanalizacijskih težavah že opozarjali nekateri svetniki) se krha zaupanje v lokalno oblast, kar ljudi sili k zatekanju po pomoč pri drugih institucijah (o tem je bilo tudi govora na neformalnem posvetu, dne 31.8.2016 v Dobrovcah).
Odločitev občine o subvencioniranju črpalk, kot zdaj kaže stanje na terenu, ne pomeni rešitve problemov, ki so nastali s projektom kanalizacija. Zaradi izostanka potrebne komunikacije (te je bistveno premalo, kot jo pri posegu v okolje in prostor narekujeta področna zakona), se pri občanih vsiljuje vtis, da je to zgolj obračanje stran od akutne problematike? Nesprejemljivo je nekoga »prisiljevati«, da se priklopi na kanalizacijsko omrežje, če je to tehnično nezmožno. Nesprejemljivo je nekomu groziti s sankcijami, če pa mu občina, ki je odgovorna za gradnjo kanalizacijske opreme, ne pripelje kanalizacijskega priključka na rob parcele. Nesprejemljivo je, da se občani bojujejo s poplavo kanalizacije, če je že občina podelila koncesijo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
Izpostavljene težave so lahko relativno hitro odpravljive, potrebna je le akcija (ustrezna komunikacija in koordinacija s prebivalstvom, odgovornost in pravšnja dinamika operativnosti na terenu).
Dvig dodatnega nezadovoljstva pri prizadetih občanih povzročajo tudi govorice in spoznanja?, da pa so ponekod (pri določenih hišah občinskih funkcionarjev ali družinskih članov) stvari urejene drugače oziroma boljše (javna črpališča, nepredušni kanalizacijski pokrovi, montirani sifoni ...). Ali je to v skladu z moralno integriteto, prepuščam vam v presojo.
Za odpravo izkazanih problemov in sanacijo že nastale škode je pristojna in odgovorna občina, zato je smiselno, da OBČINSKI SVET čimprej sprejme SKLEP in naloži občinski upravi, da ugotovi dejansko stanje na terenu (ni znan podatek, koliko objektov se ne more priklopiti na kanalizacijsko omrežje?) in načrtno pospešeno pristopi k individualni odpravi posameznih skupnostnih problemov in nastale škode (akcijski in terminski plan ter nadzor).
Osebno verjamem, da naš župan z občinsko upravo že išče določene rešitve, vendar je potrebno stvari urejati hitreje, transparentno, celovito in pravično za vse, za kar je nujno potrebno sprejeti akcijski načrt in odpravo posameznih problemov (po prioritetnem seznamu) izvajati koordinirano s prebivalstvom.
Pri tem bi rad pripomnil, da je bilo kanalizacijsko omrežje grajeno in puščeno v funkcijo v času veljavnosti Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/2002, 3/2005).
Predmetni Odlok je v 19. členu imel določbo o odškodnini (uporabnik upravičen do odškodnine za nastalo škodo na njegovem zemljišču pri gradnji in vzdrževanju komunalne opreme…), v 20. členu določbo o priključku (obvezni del priključka – od roba parcele do priključitve na javno kanalizacijsko omrežje) in v 24. členu določbo o obvezni priključitvi (v naseljih, kjer obstaja kanalizacijsko omrežje, je za vse objekte, v katerih nastajajo odpadne vode, priključitev nanj obvezna, če je to tehnično izvedljivo. V primeru, da v naselju obstaja kanalizacijsko omrežje, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva, je uporabnik dolžan do priključitve na omrežje odvajati odpadno vodo v vodotesno greznico ali lastno čistilno napravo…).
Navedeni Odlok bo (oziroma je bil) odpravljen z novim Odlokom o lokalni gospodarski javni službi za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Miklavž na Dravskem polju, ki pa iz meni neznanih razlogov ni prevzel določb navedenih členov odpravljenega odloka. Te določbe so pomembne, predvsem pa so nujne pri razreševanju zdajšnje kanalizacijske problematike ter pri vzdrževanju in izgradnji nove komunalne opreme. Zato je smiselno in predvsem potrebno, da OBČINSKI SVET naloži občinski upravi, da pripravi predlog popravka in se navedeni (novi) odlok smiselno dopolni z vsebino navedenih členov.
V zvezi z obstoječo komunalno opremo in posledično prispevnih obremenitev občanov oziroma uporabnikov komunalne opreme izpostavljam tudi dva veljavna odloka, in sicer Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje občine Miklavž na Dravskem polju in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž na Dravskem polju. Slednji je »problematičen« zaradi višine obračunskih stroškov javne kanalizacije na obračunskem območju, katerih delež znaša 31,50 %, kar ni povsem korektno z ozirom na finančni delež prejetih donacij. Vendar slednje ni tako bistveno in tega tudi nimam namena problematizirati. V tem odloku je zanimiva in potrebna korektne pravne razlage ter dodatne vaše pozornosti in obravnave določba 3. odstavka 9. člena ("šteje se, da je parcela, na kateri je zgrajen obstoječi objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, opremljena z javno kanalizacijo, če obstaja tehnična možnost priključitve na javno kanalizacijo"), ki jo je pravno formalno možno tolmačiti, da se parcel, na katerih so zgrajeni obstoječi objekti, ki se ne morejo gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijo, ne more šteti, da so opremljene z javno kanalizacijo? Slednje lahko tudi pomeni, da bi bilo nekorektno lastnike takšnih parcel in objektov siliti v izgradnjo internih črpališč in jih tako spravljati v neenakopraven položaj?!? Prav tako to pomeni, da je navedena določba navedenega odloka v neskladju z 21. členom Odloka o lokalni gospodarski javni službi za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Miklavž na Dravskem polju, ki pa obligatorno določa, da se morajo vsi uporabniki objektov, ki ležijo na območju, kjer poteka javna kanalizacija, na le-to priključiti?
Pravno formalno je »problematičen« tudi Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje občine Miklavž na Dravskem polju, ki ima za tri vrste komunalne opreme (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov) enake skupne in obračunske stroške. Obračunski stroški kanalizacijske opreme, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 parcele (Cp(i) in na m2 neto tlorisne površine objekta (Ct(i) so takrat znašali 3,94 % za parcele in 8.83 % za neto tlorisno površino objekta. Kolikor bi bili obračunski stroški zmanjšani za višino krajevnega samoprispevka in donacijo pa bi znašal realni faktor za parcele 0,85 % in za neto tlorisno površino objekta 1,90 %. Pri tem odloku ni toliki problem v višini komunalnega prispevka, ki so ga preplačali nekateri uporabniki komunalne opreme (2007 do 2015), ki niso bili zavezanci oziroma plačniki krajevnega samoprispevka, kot pa v dejstvu, da lahko donator zahteva sredstva nazaj. Po podatkih iz Programa opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž na Dravskem polju (september 2015) je bila višina teh sredstev za kanalizacijo 4.391.905 €, skupaj pa 8.602.639 €. Kot je že v večih odločbah odločilo Upravno sodišče RS, delež skupnih stroškov, če je občina javno kanalizacijsko omrežje (ali drugo komunalno opremo) financirala tudi s pomočjo donacij (kohezijska in druga donacijska sredstva…), ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom. Kolikor občina obračunskih stroškov, s katerimi bremeni zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, ustrezno ne zmanjša, pomeni, da gre za nenamensko porabo evropskih in drugih doniranih sredstev, kar lahko sproži zahtevo za njihovo vrnitev s strani donatorja. Izhajajoč iz podatkov »spornega« odloka je moč zaključiti, da gre za kršenje pogodbe z donatorjem sredstev, kar pomeni, da donator (če za to izve) lahko zahteva vračilo doniranih sredstev, ker so bila nenamensko porabljena. Spremembo odloka lahko zahteva vsakdo, ki ima pravni interes, tudi prizadeti občani, saj jih je občina dejansko prikrajšala za donacijo. Spremembo odloka lahko zahteva tudi Računsko sodišče, ministrstvo pristojno za lokalno samoupravo ali javne finance. Možna je tudi ustavna presoja odloka, ki jo lahko poda vsakdo, ki ima pravni interes.
Osebno menim, da je za našo lokalno skupnost boljše, da organi občine zadevo sami spravijo v red (ureditev predmetnega odloka v skladu z ZPNačrt (tudi za vodovodno omrežje so bile donacije?)) in da so službe ter organi občine pri pripravi aktov in njihovem sprejemanju v nadaljevanju nekoliko bolj zbrani in pozorni.
Mojo pobudo štejem za upravičeno in vredno premisleka, zato predlagam da občinski svet v okviru svoje dolžnosti in pristojnosti pobudo obravnava in zavzame svoje stališče glede izpostavljene problematike.
Za podano državljansko pobudo ne potrebujem in ne zahtevam »strokovnega« odgovora, pričakujem pa, da kot voljeni predstavniki ljudstva, čuvaji in zagovorniki naših skupnostnih interesov in potreb, v okviru svojih pristojnostih in dolžnostih, strnete vrste (ne glede iz katere politične opcije in volilne enote prihajate) ter združno in modro poiščete (dolgoročno vzdržno) rešitev našega skupnostnega problema, ki ga je povzročil projekt javne kanalizacije. Vaše odgovorno in odločno angažiranje ter transparentno ukrepanje, pri odpravi akutnega skupnostnega problema, občani (vaši volivci), pričakujemo in potrebujemo zdaj.
S spoštovanjem,
Vlado Maksimovič
Skoke |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MiranR
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.10. 2015, 20:49
Prispevkov: 138
|
| Objavljeno: 21 Sep 2016 18:28 Naslov sporočila: Še dopolnitev pobude |
|
|
Zadeva: DOPOLNITEV POBUDE Z DNE 9.9.2016
Spoštovane svetnice in spoštovani svetniki,
V moji pobudi z dne 9.9.2016 sem opozoril na skupnostni problem, ki pesti krajane naše lokalne skupnosti zaradi projekta »javna kanalizacija«. Takrat sem izpostavil tudi določena neskladja med nekaterimi občinskimi normativnimi akti ter neskladja z zakonskimi in podzakonskimi akti. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi št. U- I-98/09-17 z dne 5.11.2009 zapisalo, »da načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v neskladju z zakoni. Pravnih razmerij torej ne smejo urejati v nasprotju z zakonskimi določbami«.
V dopolnitvi moje pobude izpostavljam Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja »Borov gozd« v občini Miklavž na Dravskem polju, ki ga je občinski svet sprejel na svoji 35. redni seji, dne 4.9.2014.
V 5. členu predmetnega odloka je obračunsko območje za posamezno vrsto komunalne opreme določeno enotno in zajema 60 parcel oziroma njihovih delov. V 6. členu so določeni enaki skupni in obračunski stroški. V 7. členu odloka so navedeni obračunski stroški za posamezno vrsto komunalne opreme preračunani na enoto mere (izraženi v €), tj. na m2 parcele in na m2 neto tlorisne površine. Nadalje je v 11. členu odloka določeno, da je poleg komunalnega prispevka za načrtovano komunalno opremo, posamezni investitor dolžan plačati tudi preostali del komunalnega prispevka, ki izhaja iz uporabe oziroma priključevanja na obstoječo komunalno opremo. V primerjavi s takrat veljavnim Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 20/2008, 8/2013) je navedeni odlok (obračunsko območje za naselje Borov gozd) določal za nekatere vrste komunalne opreme bistveno višje obračunske stroške preračunane na m2 parcele oziroma neto tlorisne površine objekta, in sicer za več 100 %. Predvsem bode v oči določba 11. člena odloka o plačilu, zaradi priključevanja, preostalega dela komunalnega prispevka. Ali je navedena določba upravičena je najboljše, da sami ocenite po primerjavi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 809/2012 z dne 14.3.2013 (»v primeru sklenitve pogodbe o opremljanju bi bila odmera komunalnega prispevka za celotno obstoječo komunalno opremo mogoča le, če bi se s priključitvijo novo zgrajene komunalne opreme, obremenila vsa obstoječa komunalna oprema. V tem primeru pa bi morala toženka pojasniti, zakaj se bo novozgrajena komunalna oprema, ki jo bo zgradila tožnica sama, priključevala ne le na primarni in magistralni del komunalne opreme, temveč tudi na sekundarnega« ).
Moj namen ni podajati pravne razlage za konkretni (še veljavni) normativni akt občine, temveč dodatno opozoriti na zmedo in nekorektnost nekaterih občinskih normativnih aktov, s katerimi občina ureja pravna razmerja in sem jih tudi omenil v moji pobudi z dne 9.9.2016.
Odlok o programu opremljanja stavnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 21/2015) v 5. členu določa, da je v občini Miklavž na Dravskem polju le eno obračunsko območje za javno kanalizacijo. Ker navedeni odlok ni odpravil določila, ki se nanašajo na javno kanalizacijo v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja »Borov gozd« v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 22/2014), to pomeni, da v občini Miklavž na Dravskem polju nimamo le eno obračunsko območje za javno kanalizacijo, temveč najmanj dva takšna obračunska območja.
Slednje tudi pomeni, da smo bili občani (zavezanci plačila komunalnega prispevka za javno kanalizacijo) zavedeni in dodatno oškodovani, ker v obračunskem območju niso bile zajete parcele in neto tlorisne površine objektov iz obračunskega območja naselja »Borov gozd«. Velikost (neto tlorisna površina) parcel in objektov v obračunskem območju vpliva na preračun stroškov na enoto mere (€/m2) in posledično na višino komunalnega prispevka, ki odpade na posameznega investitorja oziroma lastnika objekta, ki se priključuje na komunalno opremo oziroma kanalizacijsko omrežje (višja je neto tlorisna površina parcel in objektov (m2) v obračunskem območju, nižji je sorazmerni delež oziroma komunalni prispevek, ki odpade na posameznega zavezanca).
Predvidevam, da občani verjetno ne bomo problematizirali »preveč« zaračunanega komunalnega prispevka. Vprašanje pa je, kako bi v naši vlogi ravnala občina, enako ali po črki zakona (izterjava dolga)? S tem nikakor ne želim spodbujati revizije že izdanih odločb (čeprav se mi zdi primer »Borov gozd« izjemno nekorekten in ima lahko znake neenakopravne obravnave?) temveč le apelirati, da se zadeve normativno popravijo in na tem področju zagotovi učinkovit nadzor, ki je pravica in dolžnost organov občine (29., 32., 33. in 49. člen Zakona o lokalni samoupravi). Za spodrsljaje v navedenih normativnih aktih je nekorektno kriviti le zunanjo institucijo, ki je za potrebe občine (pri visoko usposobljeni in relativno »dragi« občinski upravi?) opravljala navedena naročena dela in za to dobila pošteno plačilo (od leta 2003 do 2015 nad 200.000,00 €?), temveč in predvsem pomanjkljiv nadzor odgovornih oseb občinske uprave in organov občine.
Kot občan in aktivni pripadnik naše lokalne skupnosti želim, da ne razumete moje pobude kot očitek ali napad na avtoriteto (občinska oblast), ampak kot konstruktivno naravnan impulz v prihodnost naše skupne skrbi ugotavljanja skupnostnih interesov in zagotavljanja skupnostnih potreb v naši občini.
S spoštovanjem,
Vlado Maksimovič
Skoke |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
